GOSPA KORONA, POJDI PROČ!

GOSPA KORONA, POJDI PROČ!

Nekoč v nekem malem mestecu je nekega dne prišla na obisk gospa Korona. Ljudje v mestu je sploh niso poznali, niti niso vedeli, kaj od njih zahteva in kaj sploh dela tukaj. Otroci so jo želeli spoznati, naredili so načrt kako bi vsi pristopili do nje in kako se lahko spoznajo. 

V mestu je živela punčka po imenu Čopka. Čopka je bila zato, ker je vedno nosila dva čopka v laseh. Od nekdaj je bila tiha, pametna in znala se je postaviti zase, zato je bila ona »glavna« te skupine otrok, ki hočejo spoznati gospo Korono. Čez točno tri dni so se otroci opogumili in šli do gospe Korone.  Najprej so jo malo opazovali in zasledovali. Čopka jim je rekla, naj počakajo za domačo pekarno, tam na levi, ona pa bo šla do nje.

In res, šla je do nje in jo je ogovorila:  »Dober dan!«  Gospa Korona se je obrnila k Čopki in jo pozdravila. Čopka jo je vprašala, od kod je in kako to, da je prišla v njihovo malo mestece. Gospa Korona ji je odgovorila takole: »Ohhh, prihajam iz Kitajske, sem malo na dopustu, pred tem sem bila v Španiji, Nemčiji, na Švedskem, v Švici, … a najbolj mi je bilo všeč v Italiji. Aja, še nekaj, ne vikaj me, saj sem stara komaj 19 let.«

Čopka ji je hitro odgovorila: »Vaaaavuuu, to pa je veliko, jaz imam komaj 10 let.« Za konec ji je rekla še, da naj se ima lepo in upa, da bo uživala v njihovem mestu. 

Gospa Korona je odšla v hotel in tam bila še tri tedne. Čez nekaj dni se je začela Čopka slabše počutiti, imela je vročino, kašljala je … vsi, ki so se družili s Čopko, so začeli bolehati, njena mama  je mislila, da spet razsaja kakšna viroza ali pa je nekje staknila kakšen prehlad. Po nekaj dneh so na televiziji slišali, da je pol mesta kar naenkrat zbolelo brez kakršnega koli vzroka. Čopko in njeno najboljšo prijateljico Lučko je začelo zelo skrbeti, kaj se dogaja in zakaj so skoraj vsi bolni. Na gospo Korono, ki je še vedno v hotelu, ni nihče niti malo pomislil, seveda, zakaj sploh bi. Lučki in Čopki je bilo grozno, nista  vedeli,  kaj se dogaja. Začeli sta resno raziskovati stvar, saj je do zdaj umrlo petnajst ljudi, kar je za vse ljudi v njihovem malem mestu grozno. 

Čopka je nekega sončnega dne poklicala Lučko, saj sta že obe preboleli virozo, da gresta peš do gospe Korone v hotel nekaj minut stran. Gospa Korona ni  izgledala bolno, ampak vsi ostali v hotelu pa so bili bolni. Lučka in Čopka nista vedeli, kaj se dogaja in raje sta odšli domov. Čez kakšno uro so vsi meščani preko poročil slišali, da je na Kitajskem izbruhnil novi Corona virus oziroma Covid-19, ki se je razširil že skoraj po vsem svetu. Nekaj časa je Čopka razmišljala in poslušala, potem pa se je spomnila na gospo Korono. Začela je rahlo in tiho jokati. Njena mama Petra jo je vprašala: »Zakaj jokaš, Čopka?« »Mama, vsega sem jaz kriva!« Mama ji je odgovorila: » Čopka, zakaj, o čem govoriš?« » Šla sem do gospe Korone prva in ji rekla, da upam, da bo uživala v mestu.« 

Mama ji je mirno rekla: »Zakaj bi bila pa ti kriva, saj je gospa Korona sama prišla, ali ni res? Nisi je ti povabila, sama je prišla in tudi vse okužila tako kot tebe, Lučko, dedija, bratranca Žana in sestrično Jono. Ljubica, še enkrat, res nisi ti kriva, ampak vseeno drugič ne pristopaj k neznancem in jih ne ogovarjaj.« 

Čopka ji je odgovorila v solzah: »V redu, mama, rada te imam!« »Tudi jaz tebe!« je rekla mama. 

Čopka si je oddahnila in šla spat, naslednje jutro pa je bilo po radiju in televiziji že vse objavljeno o gospe Koroni. Imeli so veliko teorij, zakaj sploh je gospa Korona prišla, vsak posameznik je govoril drugače in vsak dan so si ljudje izmislili nekaj novega o gospe Koroni. Bilo je res grozno, ljudje so samo paničarili, noben pa ni mogel reči temu STOP! Še naprej so zbolevali drug za drugim, mediji so si veliko stvari izmislili in širili grozne reči o gospe Koroni. 

Kmalu so se pojavili ukrepi zaradi gospe Korone, moral si držati razdaljo med ljudmi, vsaj dva metra, morali so začeti nositi še maske, no po vsem tem pa so se zaprle trgovine in šole. Čopka je bila zelo žalostna saj, se je izkazalo, da je gospa Korona prišla z namenom, da okuži njihovo malo mestece in njihovo državo in še mnogo drugih. Ljudje so umirali in nič se ni spremenilo, kaj šele izboljšalo. Tisti, ki so imeli babice in dedke v drugih krajih, jih niso smeli obiskati, saj so zaprli prehode med drugimi občinami in regijami. Večina ljudi je to hotela spremeniti in na socialna omrežja so pisali, da naj nosijo maske, držijo razdaljo in si čim večkrat na dan umijejo in razkužijo roke. Lučka in Čopka sta se odločili, da bosta po vsem mestu nalepili plakate, da naj ljudje nosijo maske vedno in vsepovsod in če bodo to upoštevali, bo gospa Korona kmalu šla.

Meseci so minevali, ljudje pa so en za drugim zbolevali. Lučki in Čopki to ni bilo všeč, saj je zbolel Lučkin dedi in je zelo v slabem stanju. Čopka in Lučka sta bili res potrti, tako sta se trudili, no, na koncu pa je zbolel še od dedi … Čez dva meseca je dedek ozdravel in gospa Korona je bila na odhodu, a ne še čisto.

Ukrepi so počasi popuščali in svet se je vrnil v mejo normale. Šole so se odprle, ljudje so spet začeli živeti normalno življenje, niso bili več v karanteni,  ni jim bilo treba več nositi mask, držati razdalj, umivati in razkuževati rok. Otroci so končno odšli v šolo po treh mesecih in pol, Lučka in Čopka pa sta  to komaj čakali, da se končno vidijo, ne samo prek spleta oziroma spletnih učilnic, ampak v živo! Kmalu je  bilo enako kot prej, vendar  vseeno so bili previdni in odgovorni, da ne bi gospa Korona še kdaj prišla na kakšen daljši dopust. Vsi ljudje so bili bolj srečni in se zavedali, da so prestali kar nekaj težkih in napornih časov, saj karantena, in vse kar je bilo povezano z njo, je bil res naporen čas. Nikamor nisi smel, zdravstveni domovi so pokali po šivih, zdravniki so se zelo potrudili in vsi v malem mestu oziroma državi so bili presrečni, da je gospa Korona končno odšla in se za vselej poslovila.

 Nekateri ljudje so ostali brez služb, saj so se ustanove zaprle, nekateri so delali od doma. Gospa Korona je pustila kar velik pečat in posledice, veliko ljudi je ostalo brez mater, očetov, sester, bratov, babic in dedkov. Zaradi gospe Korone je v velikem delu države, še posebej v njihovem mestu, postala velika revščina.

Naša Čopka pa je zdaj zelo vesela, saj je spet skoraj vse tako kot prej in vse na svojem mestu. Gospa Korona je res povzročila veliko škode po vsem svetu, saj se je tako hitro širila kot španska gripa v začetku prejšnjega stoletja.  

Tako, gospa Korona je odšla in svet se je počasi postavil na noge, določene države so se je rešile, nekatere pa se še borijo za zmago nad njo, saj je prešla vse meje našega sveta. Vsi pa upamo, da bo ostala doma na kavču in živela svoje življenje brez obiskov in dopustov … 

 

Zgodbo sem pripeljala do konca. opisovala sem današnje dogajanje po svetu. To sem napisala  zato, da vidijo in slišijo vsi, ki bodo to prebrali,  moj pogled na današnji svet. Upam, da vam je bila  všeč in da se tudi v naših krajih gospa Korona naveliča tega dopusta, saj je že skrajni čas, da zapusti naš svet in odide tja, od koder je prišla. se strinjate ? 

 

 

                                                                                                                                                                                                                Ula Bajc, 7.c

UPORABNE POVEZAVE

Preberite še …

PODARI OBLEKO, POSADI SMREKO!

Vabimo vas, da se pridružite projektu PODARI OBLEKO, POSADI SMREKO! Z vašo pomočjo bomo v sredo, 27. 3. 2024 od 7. do 17. ure, pri ograjenem igrišču (enako kot za zbiralno akcijo starega papirja), zbirali stara oblačila.

Šolski idejni natečaj “Krive so čebele”

V okviru Erasmus + projekta, lepo vabljeni na šolski ustvarjalni natečaj “Krive so čebele – čas je za igro”, kjer bomo izbirali ideje za družabno (talno) igro na šolskem igrišču, v okviru postavitve čebelje senzorne poti.

Dostopnost